Loading...Gradovi
Grad Rajhenburg v Brestanici
Grad Rajhenburg je prvi pisno omenjeni srednjeveški grad v Sloveniji, ki je bil prvič omenjen leta 895. Prvotni grad je bil porušen in v začetku 12. stoletja na novo pozidan. Lastniki gradu so se menjavali in vsak je v gradu pustil svoje sledi. Največji pečat pa so gradu pustili Trapisti, ki so tu bivali med leti 1881 do 1941. Le-ti so izdelovali sire, čokolado in likerje.
Na pomolu, 60 metrov nad naselbino, je varoval pot ob Savi. Četudi so trapisti po letu 1884 sledove njegove preteklosti dodobra zabrisali, so dolgo let potekajoče sistematične stavbnozgodovinske raziskave odkrile marsikaj izredno pomembnega. Najprej naj opozorimo na grajsko dvorišče, obdano z dvonadstropnimi stanovanjskimi trakti, v pritličju arkadiranimi, v nadstropjih zaprti s polnimi stenami. Sprehod po tem objektu ponuja na ogled sledove prvotne romanske grajske kapele ter prostor dvonadstropne gotske grajske kapele (iz 15. stoletja). Iz obeh obdobij so ohranjeni in predstavljeni še nekateri drugi arhitektonski deli zgradbe. Čas okoli leta 1600 je grad preoblikoval v renesančno rezidenco. Med odkritji zadnjih let so vredne posebne pozornosti freske iz dvajsetih let 16. st., ki so nedvomno najstarejša ohranjena grajska slikarija na Slovenskem, tudi z alegoričnimi upodobitvami krščanskih kreposti. Arheološke raziskave notranjega dvorišča posegajo z najdbami v čas pred Konradovo obnovo gradu (12. st.).
Brestaniški grad je bil v letih 1941-1942 nemško zbirno taborišče izgnancev, ki so jih nato z vlaki odpeljali v izgnanstvo.
Kontakt:
Muzej novejše zgodovine
Enota Brežice
Cesta izgnancev 3
8280 Brestanica
T: 07/437 15 68, 031/405 213
E: irena.fuerst@guest.arnes.si
W: www.muzej-nz.si
Graščina Turn v Brestanici
V sotočju Brestanice in Save pod grajskim gričem stoji grad Turn, mogočna trinadstropna stolpasta stavba, v kateri je še razvidna romanska zidava. Grad so pozidali in upravljali vitezi Brestaniški. Prvič je omenjen leta 1346, ko ga je od salzburškega nadškofa dobil v fevd Viljem Brestaniški. Lastniki gradu so se skozi stoletja menjavali, spreminjala pa se je tudi njegova podoba. Nastanek graščine ni raziskan, a so bili njeni prvotni lastniki nedvomno grofje Brestaniški. Današnja podoba poslopja je iz 17. stoletja, ko se je njen stavbni razvoj zaključil. Zgradba je renesančno-baročnega značaja, z različnimi prezidavami in dozidavami.
Krški grad
Kot utrdba je morda nastal že v letu 895, zanesljivo pa je bil v letu 1154 v lasti grofov Bogenskih. Ta grad je bil sprva v lasti rodu Heme Krške s Koroškega. Med poznejšimi lastniki so bili grofje Bogenski, Celjski grofje in Habsburžani. Pomen gradu je sčasoma tako nazadoval, da je bil že v Valvasorjevih časih opuščen in je začel propadati. Že v začetku 19. stoletja je bil v razvalinah, danes pa se še tu in tam vidi kak kamen, a je nekdanja grajska lokacija še vedno dominantna razgledna točka ob vstopu v mesto Krško.
Grad Šrajbarski Turn v Leskovcu pri Krškem
Grad Šrajbarski Turn je značilen primerek središčno zasnovane obrambne arhitekture z ogelnimi stolpi iz 16. stoletja. Njegova največja arhitektonska vrednost je nadstropno arkadno dvorišče;, stavbeniki so najbrž hkrati gradili tudi župnijsko cerkev Žalostne Matere božje v Leskovcu pri Krškem. Nad vhodnimi vrati je portal z Auerspergovim grbom. Zaradi priprave na prenovo gradu objekt trenutno ni na voljo za turistične oglede. V nekdanjem grajskem parku z eksotičnimi drevesi se nahaja spominsko obeležje Alfonzu Pavlinu (1853–1942), znamenitemu slovenskemu botaniku, sinu grajskega oskrbnika.
Grad v Veliki vasi
Je iz predvalvasorjevih časov. Njegovi najbolj znani lastniki so bili grofje Auerspergi. Leta 1915 ga je kupil domačin Franc Pirc, med prvo svetovno vojno pa je bila v njem vojaška bolnica. V tistih časih je bilo uničeno ali odneseno veliko starinske opreme in drugih predmetov.
Grad Reštanj na Senovem
Leži na slemenu strme vzpetine jugovzhodno od strnjenega istoimenskega naselja pri Senovem. Grad je sodil k salzburški posesti, na njem pa so kot njihovi ministeriali gospodovali vitezi Reštanjski (od začetka 13. stoletja), najbrž sorodniki bližnjih rajhenburških gospodov. Na začetku 15. stoletja je rod reštanjskih vitezov izumrl, grad pa je dobil salzburškega oskrbnika. 1479 leta so grad zavzeli Ogri, v letu 1494 pa je bil ponovno salzburški, tedaj verjetno že v razvalinah in ga niso obnovili in leta 1629 je ostalo le še nekaj zidovja. Njegovi ostanki še kažejo tehniko grajske oskrbe s pitno vodo (z vidnimi ostanki grajske cisterne). Gre za objekt, ki kljub vsemu še vedno nazorno kaže tehniko, kako so se na srednjeveških gradovih oskrbovali s pitno vodo.
Grad Raka
Prvotni grad sodi med najstarejše na Slovenskem. Kot last Raških gospodov ga prvič omenjajo leta 1248. Kmečki uporniki so ga leta 1515 izropali in požgali. Obnovljen je bil v 17. stoletju z Verneškimi gospodi. Je enonadstropno četverokotno poslopje z dvoriščnimi arkadami in je dokaj dobro ohranjen.