Pomembnejše osebnosti

ADAM BOHORIČ (1520-1598)
Slovenski protestantski pisec in šolnik se je rodil leta 1520 v okolici Brestanice. V letih 1551-1563 je v lastni hiši v Krškem vodil šolo za plemiško mladino. 1565 so ga povabili v Ljubljano, kjer je od leta 1566 vodil stanovsko šolo. Bohorič je najmarkantnejša osebnost slovenskega protestantizma, avtor prve slovenske slovnice.

JURIJ DALMATIN (1547-1589)
Bil je protestantski teolog, prevajalec in pisatelj, rojen v Krškem, kjer se je najprej šolal pri Adamu Bohoriču, nato pa ga je nadaljeval na Wirtemberškem, kamor ga je popeljal Primož Trubar. 1578 leta je dokončal prevod celotnega Svetega pisma in objavil 1. del Biblije. Iz njenega prevoda so 1580 posebej izšle “Salamonove pripovesti”.

JANEZ VAJKARD VALVASOR (1641-1693)
Rodil se je leta 1641 v Ljubljani. Vse svoje življenje je posvetil znanstvenemu delu, za katerega izkušnje in gradivo si je nabiral na številnih popotovanjih. Njegovo življenjsko polihistoriografsko delo je Slava Vojvodine Kranjske. Zanjo in druga dela je porabil skoraj vse svoje premoženje, iz ostanka pa je februarja 1693 kupil hišo v Krškem in v njej domnevno sredi septembra istega leta tudi umrl.

MARTIN (1810-1886) in JOSIPINA HOČEVAR  (1824-1911)
Zakonca Hočevar sta bila redka slovenska premožneža in sreča je, da sta se nastanila prav v Krškem. To ni naključje, saj je Hočevar obogatel prav s posli ob izgradnji železniške proge.
Pomembna sta bila le kot mecena. S svojim denarjem sta zgradila krško meščansko šolo in bolnico, občinsko stavbo in vrsto drugih manj pomembnih objektov ali zanje prispevala večji denarni delež. Oba sta umrla v Krškem, kjer sta pokopana v lastnem mavzoleju.

JANEZ WOLF (1825-1884), slikar
Rojen je bil v Leskovcu pri Krškem leta 1825. Znan je predvsem po risanju cerkvenih fresk. Najdemo jih tudi v cerkvi sv. Ane v Leskovcu. Obstajajo dvomi, da so bile  freske v cerkvi že  prej prisotne in da jih je Wolf samo popravil in preslikal, saj so bile preslikave razločno vidne. Na steno je naslikal tudi ozadje glavnega oltarja kot iluzionistična arhitektura iz tretje četrtine 18. stoletja. To pa dopolnjuje oljna slika sv. Ane.

JANEZ MENCINGER (1838-1912), pisatelj
Od leta 1882 je kot advokat živel v Krškem, kjer je tudi umrl in pokopan. Nekaj časa je bil krški župan, več let tudi član okrajnega šolskega sveta in krajevni šolski nadzornik. V krško dobo njegovega pisateljevanja sodita njegovi najboljši deli, utopični roman “Abadon” in potopisni esej “Moja hoja na Triglav”.  Krškemu je posvetil nedokončane “Meniške spomine”.

VILJEM PFEIFER (1842-1917), politik
Rojen je bil v Kočevju, umrl pa je v Krškem. Slovenski biografi ga vodijo kot politika napredne mladoslovenske usmeritve in izrazitega protinemškutarja. Kar 34 let (1873-1907) je bil poslanec v avstrijskem državnem parlamentu, pa tudi poslanec v kranjskem deželnem zboru.

IVAN LAPAJNE (1849-1931), šolnik, zaslužni pedagog
Že leta 1878 je bil premeščen na meščansko šolo v Krškem, od leta 1883 pa njen stalni ravnatelj. Njegova prva zasluga je bila, da so na tej v nemški jezik usmerjeni ustanovi začeli vse bolj pogosto poučevati v slovenščini. Leta 1872 je začel izdajati »Slovenskega učitelja«, 1886 pa je bil soustanovitelj prvega slovenskega pedagoškega društva. Bil je urednik »Učiteljskega tovariša« ter pisec številnih del metodike pouka različnih šolskih predmetov. Umrl in pokopan je v Krškem.

ALFONZ PAULIN (1853-1942)
Rodil se je na gradu Turnu v Leskovcu pri Krškem. Kot pedagog, raziskovalec in znanstvenik si je ustvaril mednarodni sloves. Kot botanik se je uveljavil z odkritjem več kot 200 v kranjski in drugi flori še neznanih rastlinskih vrst in tipov. Bil je predstojnik ljubljanskega botaničnega vrta in univerzitetni profesor botanike ter avtor številnih strokovnih del.

MIHAJLO ROSTOHAR (1878-1966)
Rodil se je leta 1878, umrl pa je leta 1966 na svojem domu na Goleku. Bil je pobudnik ustanovitve poklicne posvetovalnice pri takratnem Centralnem higienskem zavodu LRS. Več let je bil predsednik Slovenske sekcije Združenja psihologov FLRJ in predsednik Združenja psihologov Jugoslavije. Zadnja leta je živel na Goleku, kjer je pripravil za tisk “Osnove obče psihologije”, “Osnove socialne psihologije “ in “Psihologija”.

VLADIMIR ŠTOVIČEK (1896-1989)
Akademski kipar sodi med vodilne slovenske medaljerje in je začetnik te kiparske zvrsti pri nas. Večino svojega medaljerskega in kiparskega opusa je z darilno listino predal krški občini, ki je že za njegovega življenja, v njegovem ateljeju v pristavi leskovškega gradu, uredila galerijo.

FRANCE VARDIJAN (1900-1955)
Bil  je profesor, kmetijski inženir, pisec strokovnih in poljudno znanstvenih knjig. Umrl je leta 1995 v Leskovcu, kjer je živel od leta 1938.

GITICA JAKOPIN (1928-1996)
Prevajalka, pisateljica in pesnica, rojena v trgovski družini Vahčičevih v Leskovcu. Osnovno šolo je obiskovala v Leskovcu, klasično gimnazijo v Ljubljani, leta 1941 pa je bila izgnana v Nemčijo. Od leta 1949 do 1956 je živela v Leskovcu in že začela prevajati iz francoščine. Njeno lastno književno delo je bilo razpeto med prozo in poezijo. Znani so romani “Žarometi”, “Devet fantov in eno dekle”, “Veronika”.

FRANCE FILIPČIČ
Bil je eden najvidnejših arhitektov Posavja. V Krškem je projektiral novo osnovno šolo Jurija Dalmatina in ob 500-letnici mesta Kulturni dom.